Prav zadovoljen sem, da sem tako hitro dobil odziv. Oba sta mi bila všeč, posebno tisti od zormana, ki je vso stvar vzel osebno.

K blogu sem pristopu zaradi radovednosti, ne zaradi pametovanja, kot je razbrati med vrsticami komentarja od zormana. Sam članek sem napisal v 5 minutah in zaradi tega ne more biti logično skladen pa tudi vsebinske vrzeli so, vsaj meni se tako zdi, zaradi tega dopustne. toda zorman tega ni moge vedeti, zato si ne jemljem k srcu. To, da sem “postal bruc filozofije”, se mi zdi nadvse smešno, po drugi strani pa žaljivo. No, neki več sem pa že dal skozi.

Najbolj smešno, po eni strani pa pričakovano, se mi zdi rakcija zormana glede mojega vstopa v virtualni prostor. Izgleda, da se virtualni prostor ne razlikuje od navadnega. Zakaj? Takoj ko sem napisal blog, oz je bil prebran, sem dobil klasično reakcijo možnega voditelja (alfa samec) določenega dela virtualnega prostora. Mogoče niti nisi voditelj in si samo zelo spoštovan. Ne vem. Ne poznam tvojih prispevkov. To, da mi očitaš vznesenost, ja, mogoče sem bil mal. Amapk to, da pa mi govoriš o neki ponižnosti, pa sej nej bi bli že izven nekeag klerikalizma. Prosm te.

Toda ne poznava se. Sedaj sva se ovohala, malo zarenčala, sedaj pa lahko (vsaj upam) pustiva sentimentalnosti, vzvišenosti, pa še ne vem kaj drugega, in zgolj stopva v bolj konstruktiven dialog.

Bistvo tega prispevka ni teoretično opisovanje, argumentiranje, ipd., čeprav ne bom mogel uiti tudi temu. Niti ne bo šlo za ustvaritev neke koherentne podobe kapitalizma , demokracije, individualizma ipd. Šlo se bo za naslednje - opis stanja sodobnega človeka v vseh razsežnostih, ki jih vsebuje naslov. Dodati pa še moram, da ta prispevek ne bo dolg, kajti gre mi za to, da vidim ali je ta bolg sploh intelektualno in vrednostno živ.

Kako bivamo dandanes? Za kaj bivamo dandanes? Mislim, da je odgovor na to biti konzumer, ker ne moremo odgovoriti na prva dva vprašanja. Kapitalizem kot tak je nadvse obstojen, kot tudi vsakršen že preživet način ekonomskega življenja. Problem odprave vseh izkoriščevalskih sistemov je v ta, da izhajajo nepsoredno iz človekove narave. To pa ne pomeni, da je človek že po naravi slab, pokvarjen, “sebičen”, ipd. Človek je izkoriščevalski zaradi naslednjih razlogov: 1. vsako živo bitje v naravi izkorišča drugo živo bithe zaradi življenja samega; 2. (socialna) patološkost; 3. nemoč posameznika in iz tukaj sledeče izkoriščanje človeka (tukaj misim predvsem mentalno dimenzijo); 4. ekonomska nujnost!?. zaključek: za sodobno človeštvo je značilna visoka razvita tehnologija proizvajanja (oz presega vsakdanjo v smislu spekuliranja o patentih, ki niso dostopni očem javnosti), tako da odpade značilnost neke ekonomske nujnosti oz. jo lahko upoševamo samo v določenih vidikih. Se pravi: današnji človek je patološki.

To, da nekateri govorijo, da sodoben sistem ni demokratičen, se motijo. Res je, da je sodobna demokracija repezentativna, toda to še ni ugovor, da ni demokracije. jaz osebno preferiram reprezentativno demokracijo, ker mislim, da množica ni sposobna sama sebi vladati - vsaj zaenkrat.Demokracija bi lahko bila najbilj humanističen dosežek do sedaj - toda obstaja en prebolem. Kapitalizem. To ne kot nekaj zunanjega, ampak kot nekaj notranjega sodobnemu človeku. Sodobni človek, če se hoče osvoboditi izkoriščevalskih spon, se mora osvoboditi kapitalizma in moralizma v sebi.

Tako pa smo že pri svobodi. Človek je mehanično (v omejenem obsegu) svoboden, dokler ne prekrši neko določeno pravno pravilo - sledi sankcija/nesvoboda. Toda po takem sklepanju, bi lahko rekli, da je bil človek prav toliko svoboden kot sedaj, v kolikor ni prekršil pravnega pravila. Toda temu ni tako prav zaradi širine obsega dovoljenega. Problem pa se pojavi pri tem, da smo prišli do pojmovanja svobode v kvantitativnem smusli (širina področja dovoljenega), ne pa v kavalitativnem. Kvalitativna svoboda, ki je najbolj vredna, je tista, ko se človek osvobaja od znotraj navzven.

In ko se človek tako osvobaja, stopi na področje individualizma. Kajti prava svoboda je individualistična. Tak posameznik, ki je popoln individuum (ne pravna abstrakcija ali kot biološki primerek), noče nobenemu nič slabega, zmeraj dela sebe in je v sebe in tisto, kar je nujno, objektivno. Lahko zaključim, da je takšnih primerkov minimalno oz. neskončno majhno.

Kašni so obeti za prohodnost. Bo družba kvantitativno bolj svobodna in da bo tudi vedno več posameznikov svobodnih. Problem določitve prihodnbosti je velik in skoraj nemogoč. Toda če ekstrapoliram glede na današnje in preteklo stanje, lahko rečem, da bo še vedno huje. Človek bo še bolj razčlovečen, tehnologija bo v službi kapitalistov, upori bodo, toda šibki, neumni, neorganizirani,…. Velika možnost kaosa in iz tega kaosa kasneje zipeljana še ena izkoriščevalska epizoda. In kaj misliš ti? Kaj boš za “družbeno svobodo” prispeval ti???