U-človečenje

Sem v obzorju NEPREMIČNOSTI,
svet zamrznjen,
levo - desno,
sami zombiji.

Telo potno od strahu,
vsaka misel polna živčnosti,
pogled poln tesnobe,
iščoč svojo usodo.

Kamorkoli pogledaš,
smerokazov ni,
nikogar nič ne zanima,
saj smrt jim preveva telo.

NATO PA UDARIM.
Prvo po sebi,
da se zbudim,
nato po drugih,

da spet oživijo,
njihova telesa nevajena življenja,
tresejo se kot od narkomana,
ko ne dobi svojega odmerka.

Začenja se proces človečenja,
ne-človek spet postaja človek,
kdo, kdo nam zdaj kaj more,
saj mi smo tisti,

ki vse zmorejo.
Kapital je sedaj mrtev,
saj človek ne sprejema ga več,
in zato je samo še od-več.

Svet bomo s silo življenja,
spet pognali v tek,
nič več mrtvil -
ne drog ne bednih resničnostnih šovov,

kajti ustvarjalnost smo postali MI.
Ne rabimo več komercial,
sploh nič več ne rabimo -
RAZEN NAS SAMIH!!!

OŽIVITE - TO JE UKAZ VAS SAMIH, ŽIVLJENJA V VAS, KI GA NI MOČ ZATERETI. SAMO VI-ŽIVLJENJE JE POMEMBNO IN NIČ DRUGEGA!!!