Bivanje, tako kratko, ne-jedrnato, zbegano, namenjeno, da zre v višave in se kar ne more upreti trenutnemu vzgibu užitka, reklamam, katerim se človek pusti zvabiti, tja, v smrt razuma in srca ter zlorabo vseh čutil.

Kako preprosta zre izbira pred nami. Sta dve možnosti: slediti sebi ali vzgibom “zunaj”? Ponavadi zmaga zadnja. Da, na žalost. Potrebno bo še tisoče let, da bo človek ne samo vzgojen, ampak tudi samovzgojen. To je tisto, kar dela človeka - da se je zmožen spremeniti, zavestno, s srcem in vsem bitjem k ideji, ki si jo je zadal. To je tisto. Takrat si svoboden. Saj svoboda ni užitek, ne! Svoboda je prostost človekovega duha, da se “giblje” in ustvarja. Svoboda izbire potrošnih dobrin je le najmanjši del svobode. Najnepomembnejši. Potrošna dobrina se potroši, svoboda ne.

Toda čas teče, dobrine se trošijo, frustracije se prelagajo in ponovno napolnijo, družbeni krog reprodukcije vseh patologij se ponovno uresničuje. Večno vračanje istega.